Sposobnosti, ki čustveno inteligentnim ljudem omogočajo uspehe denimo v odnosih ali na delovnem mestu, se lahko tudi naučimo.
V zadnjih desetletjih se poleg ”klasične” inteligentnosti, ki se nanaša na miselne sposobnosti, uveljavlja tudi čustvena inteligentnost. Slednja zajema različne sposobnosti, ki nam pomagajo v medosebnih odnosih in pri tem, da se tudi sami kar najbolje počutimo.
Čustvena inteligentnost, ki jo je s svojo knjigo v osemdesetih letih precej populariziral Daniel Goleman, združuje več sposobnosti, povezane z odnosom do lastnih čustev nas in čustev ljudi okoli nas. Prvi sklop vključuje izražanje čustev, pri čemer uporabljamo besedo ali pa nebesedno komunikacijo.
Sledi razumevanje čustev in razlikovanje podobnih čustev ter čustvenih izrazov. Za čustveno inteligentne ljudi je značilno, da znajo čustva pravilno uporabiti pri reševanju težav ter, nazadnje, z njimi tudi upravljati. Slednje pomeni, da imajo nad čustvovanjem ustrezen nadzor.
Če bi čustveno inteligentne osebe opisali z osebnostnimi lastnostmi, bi tako lahko rekli, da so empatične, zavzete, motivirane in imajo samonadzor.
Spretnosti, povezane s čustveno inteligentnostjo, lahko uporabimo v odnosu do sebe ali do ljudi v naši okolici. Splošneje bi lahko rekli, da čustvena inteligentnost ljudem pomaga, da se bolje znajdejo v stresnem in kompleksnem svetu, kjer so čustva še kako pomembna. Neredko namreč naletimo na situacije, v katerih povsem racionalno, premišljeno odločanje ni možno, ali pa smo pod vplivom drugih ljudi.
Čustva pomembno vplivajo tudi na odločitve, ki jih sprejemamo. Čustveno inteligentni ljudje se bodo v takšnih situacijah verjetno odzvali primerneje, uporabili bodo svojo sposobnost prepoznavanja in izražanje čustev, slednja pa bodo uporabili (in ne izrabili) tudi dosego cilja.
Čustvena inteligentnost je tako pomembna na različnih področjih življenja, sploh v situacijah, ko delamo z drugimi ljudmi, v službi, partnerskih odnosih, pri pogajanjih, skrbi za lastno duševno zdravje, dobremu počutju ter bolj učinkovitemu delovanju.
