1 Fotografije
Sredi noči se nenadoma zdramite iz sna in začutite močno željo, da bi izropali hladilnik, ki se ji preprosto ne morete upreti. Odpravite se v kuhinjo in poiščete najbolj kalorično in nezdravo hrano, ki jo imate na zalogi, nato pa začnete s svojo nočno pojedino. Ko končate, vas preplavijo občutki krivde, vendar naslednjo noč celotni postopek kljub temu ponovite.
Vam je to, kar opisujemo, še predobro znano? Potem obstaja velika verjetnost, da trpite za t. i. sindromom nočnega prenajedanja, ki je pogosta, a velikokrat spregledana oblika motnje hranjenja. Kako ukrepati, da se rešite iz tega začaranega kroga?
Prepoznajte tipične simptome sindroma nočnega prenajedanja
Vse več strokovnjakov se strinja, da je mogoče na seznam motenj hranjenja uvrstiti tudi sindrom nočnega prenajedanja. Po nekaterih podatkov naj bi se s to težavo spopadal približno 1 odstotek celotne populacije.
Ljudje, ki trpijo za tem sindromom, imajo lahko čez dan povsem normalen apetit – oziroma jim hrana niti ne diši pretirano. Volčja lakota jih popade šele ponoči. Tako je sindrom nočnega prenajedanja velikokrat povezan z nespečnostjo.
Osebe s to težavo so pogosto sposobne vase spraviti ogromne količine hrane v zelo kratkem času. Za sindrom je obenem značilen občutek, da nimate prav nikakršnega nadzora nad sabo.
Posledica nočnega prenajedanja je pogosto prekomerna telesna teža, vendar to ne drži v vseh primerih. Ljudje, ki se soočajo s tem sindromom, običajno posegajo predvsem po enostavnih ogljikovih hidratih. Večinoma se dobro zavedajo, da imajo težavo, vendar pa zaradi občutkov krivde in sramu o tem zelo težko spregovorijo.
Od obvladovanja simptomov do razreševanja vzrokov …
Najosnovnejši ukrep je ta, da v svojem hladilniku in v kuhinjskih omaricah ne hranite tistih živil, ki se jim še posebej težko uprete. Vendar pa se morate pri tem zavedati, da gre tu zgolj za blaženje posledic, ne pa za odpravo samega vzroka.
Če želite trajnejše spremembe, je zelo priporočljiva terapija, ki vam pomaga pri tem, da odkrijete prave vzroke za vaše težave z nočnim prenajedanjem. V ozadju te motnje so namreč pogosto težave s slabo samopodobo, tesnobo ali depresijo. Za mnoge je še posebej koristna kognitivno-vedenjska terapija, ki vas oskrbi z orodji za lažje premagovanje škodljivih vedenjskih vzorcev.
Poleg tega lahko pomagajo tudi ukrepi, ki pripomorejo h kakovostnejšemu spancu, na primer prakticiranje različnih tehnik sproščanja in redno gibanje.
