Upočasnjena prebava, za katero je značilno zelo neredno odvajanje blata, ni samo neprijetna težava, ampak lahko privede tudi do resnejših zapletov z zdravjem. Med tipične simptome, ki spremljajo “leno prebavo”, sodijo nadpovprečno trdo blato, napihnjenost, pogosti vetrovi in bolečine pri poskusih odvajanja blata. Pojavijo se lahko tudi bolečine v okolici zadnjika, težava pa lahko obenem poveča nevarnost za hemoroide.
Na srečo pa v večini primerov počasna prebava ni nekaj nerešljivega. Še več: velikokrat zadostujejo že relativno preproste spremembe vsakodnevnih navad. V tokratnem članku vam tako razkrivamo, kaj so najbolj smiselni ukrepi v primeru, da se spopadate s počasno prebavo oziroma s pogostim zaprtjem.
Kateri so najpogostejši krivci za upočasnjeno prebavo?
Še preden pa se lotimo napotkov za reševanje težave, se je smiselno vprašati, zakaj sploh prihaja do pogostega zaprtja oziroma lene prebave. Eden izmed dejavnikov, ki zagotovo igrajo pomembno vlogo, je starost, saj so tovrstne težave še posebej pogoste v poznejših življenjskih obdobjih.
A še precej pomembneje od tega, koliko let imate, je to, kako pogosto se gibate. Počasna prebava je namreč najpogostejša prav pri ljudeh, ki večino dneva presedijo. Velik vpliv na to, kakšna je naša prebava, ima seveda tudi hrana, ki jo uživamo. Težave z zaprtjem so tako še posebej pogoste pri tistih, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin.
Med možne vzroke, zaradi katerih vaša prebava ni takšna, kot bi morala biti, sodi tudi jemanje določenih zdravil, katerih nezaželen stranski učinek je lahko zaprtje. Težave z zaprtjem so sicer zelo značilne tudi za tiste, ki so daljši čas uporabljali odvajala. Črevesje se namreč tako pretirano navadi na pomoč teh zdravil, zato se lahko takrat, ko opustite uporabo odvajal, vaša prebava izredno upočasni, še posebej če ste odvajala nehali jemati praktično čez noč.
Omeniti je treba tudi to, da je lahko včasih počasna prebava simptom resnejših težav, kot sta na primer metabolni sindrom ali poškodba enega izmed živcev, ki sodelujejo pri pomikanju hrane skozi prebavni trakt. Na srečo pa so tovrstni vzroki za zaprtje precej redki.
Napovejte boj počasni prebavi in zaprtju
V primeru, da se zavedate, da se najverjetneje ne gibate dovolj, je to vsekakor eno izmed prvih področij, ki bi ga morali urediti – ne le zaradi izboljšanja prebave, ampak tudi za preprečevanje mnogih drugih težav z zdravjem.
Poskrbite torej za redno gibanje, obenem pa poskušajte v svojo prehrano vključiti dovolj vlaknin. Seveda pa je zelo pomembno tudi, da ste pozorni na to, da popijete dovolj tekočine. Nezadosten vnos vode je namreč še eden izmed dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnost za upočasnjeno prebavo oziroma za zaprtje.
Včasih je lahko zelo koristna tudi sprememba položaja med poskusi odvajanja blata. Precej naravnejši od sedenja na straniščni školjki naj bi bil namreč rahlo čepeč položaj, ki olajša celotni proces. Tako si lahko priskrbite posebne pripomočke oziroma pručko, ki vam omogoča rahlo čepenje namesto povsem zravnanega sedenja na školjki.
Poskusite lahko tudi z naravnimi odvajali, kamor na primer sodijo namočena lanena semena in napitki iz suhih sliv. Če nič od tega ne pomaga, pa seveda ne čakajte predolgo, ampak se čim prej odpravite do zdravnika. Prebava je zagotovo eden izmed temeljev dobrega zdravja, zato ne dopustite, da pride do resnejših zapletov.
