1 Fotografije
Večina vas zagotovo pozna tiste dni, ko se zdi že pot od kavča, na katerem si ogledujemo že sedmo epizodo svoje najljubše serije, do kopalnice tako zelo dolga. Vendar pa se po drugi strani zdi, da se nekateri ne soočajo s takšnimi napadi lenobe. Ves čas so v pogonu in njihova fotografija bi zlahka nadomestila razlago besede produktivnost v slovarju.
Pa jim moramo zares zavidati? Kot kaže, občasna lenoba ni nujno nekaj negativnega, ampak povsem nasprotno.
Nizek bazalni metabolizem je v preteklosti povečeval možnosti za preživetje
Znanstveniki z Univerze v Kansasu in Univerze v Oxfordu so združili moči ter analizirali fosile skoraj 300 različnih živalskih vrst, stare približno pet milijonov let. Ugotovili so, da so imele največjo možnost za preživetje tiste vrste, ki so na dan potrebovale najmanj energije, torej tiste z najnižjim bazalnim metabolizmom.
Bazalni metabolizem je, povedano nekoliko poenostavljeno, količina energije, ki jo naše telo potrebuje za osnovne procese, kot je na primer dihanje, tudi če se ves dan ne premaknemo niti za ped.
V obdobju, ko hrane ni bilo na pretek, je bilo “energetsko varčno telo” pomembna prednost. Hkrati pa je zagotovo pomagala tudi lenobnost, saj je to pomenilo, da ni prihajalo do dodatnih potreb po energiji oziroma hrani.
Bi moral Darwin govoriti o preživetju najbolj lenih?
Čeprav danes večini na srečo ne grozi resnejše pomanjkanje hrane, so nekateri vseeno navdušeni nad ugotovitvami britanskih in ameriških znanstvenikov. Te naj bi namreč ponujale podlago za bolj pozitiven pogled na lenobo.
Bi se torej moralo Darwinovo teorijo o preživetju najbolj prilagodljivih zamenjati s teorijo o preživetju najbolj lenih? Odgovor na to vprašanje prepuščamo vam. Ne glede na to, kako se odločite, pa se boste verjetno strinjali, da zaradi občasnih lenobnih dni ni treba imeti slabe vesti.
Navsezadnje je lahko tudi pretiravanje s telovadbo precej nevarno, saj naše telo potrebuje tako gibanje kot čas za počitek. Podobno pa seveda velja tudi za možgane.
