Zakaj se pri snubitvi tako pogosto poklekne na koleno?

Oglej si galerijo
1 Fotografije
Zakaj se pri snubitvi tako pogosto poklekne na koleno?
snubitev

Zdi se, da je poklek na koleno skorajda univerzalen znak, da bo nekdo nekoga zaprosil za roko. Medtem ko so v preteklosti poklekali predvsem moški, se danes opogumi tudi marsikatera ženska.

Časi so se torej spremenili, a običaj ostaja. A ravno zato, ker se nam zdi tako samoumeven, se le redko vprašamo, od kod pravzaprav izvira. Tokrat smo se zato odločili, da raziščemo prav to skrivnost.

Poklek pri snubitvi je romantična gesta, za katero se le redki vprašajo, od kod izvira (foto: evoke.ie)

Poklek kot izraz spoštovanja ima dolgo zgodovino

Ljudje naj bi poklekanje že v časih pred naših štetjih dojemali kot znak spoštovanja, pogosto pa je bil poklek pridružen tudi prošnjam.

Vendar pa se je povezava med to gesto in snubitvijo ustvarila nekoliko kasneje. To naj bi se zgodilo v srednjem veku, predvsem v povezavi s pojavom t. i. dvorske ljubezni.

Čas trubadurjev: ljubezen kot popolna vdanost in ponižnost

Plemiči so svojo naklonjenost do grajskih dam izkazovali s številnimi romantičnimi dejanji, med katera je sodilo tudi pisanje poezije, kar danes poznamo kot trubadursko liriko.

Zelo značilno je bilo, da so svojo izvoljenko postavljali na piedestal, sebe pa dojemali kot nekakšne služabnike, ki so se pogosto zadovoljili s tem, da so svojo ljubljeno vse življenje častili iz daljave.

Tradicija naj bi imela svoj izvor v srednjeveških časih (foto: purplemotes.net)

Znotraj takšnega konteksta so imeli seveda svoje mesto tudi pokleki, simbol predaje, spoštovanja in uslužnosti, ki so se začeli tako povezovati tudi z izkazovanjem romantične naklonjenosti oziroma ljubezni.

Pogled na ljubezen se spreminja, a nekateri običaji ostajajo …

Prav opisani pojavi naj bi imeli najpomembnejši vpliv na tradicijo pokleka na eno koleno pred snubitvijo, ki se je ohranila vse do današnjih dni.

Čeprav so se pogledi na ljubezen od trubadurskih časov gotovo precej spremenili, pa se mnogi strinjajo, da gre še vedno za lepo gesto, s katero izkažemo spoštovanje in vdanost osebi, s katero bi želeli preživeti preostanek življenja.

Karmen

Ljubiteljica dolgih knjig in še daljše kave. Ne brani se niti dolgega spanca. Z eno nogo že trdno zasidrana v odraslem svetu, a še vedno v iskanju čudežnih kroglic pregelk. Upa, da bodo, če jih odkrije, primerne tudi za vegane. Ko jo branje utrudi, napoči čas za pisanje. Verjame v moč jezika. Med njena najljubša potovanja tako spadajo tista, ki so se odvila "zgolj" v domišljiji.