Ste opazili, da med poročnim obredom nevesta praviloma stoji levo od ženina? Na prvi pogled se zdi tovrstna postavitev bodočih zakoncev naključna. Vendar pa gre v resnici za zelo nenavaden ostanek zgodovinskih okoliščin …
Ugrabitev neveste nekoč pogost sestavni del sklenitve zakonske zveze
V preteklosti je bila ugrabitev bodoče neveste vse prej kot redka. Moški so žensko, ki jih je očarala, pogosto preprosto ugrabili in z njo odvihrali – oziroma običajno odjezdili – proti mestu, kjer naj bi se zgodil poročni obred.
S to potezo pa so moški nemalokrat izzvali ogromno jeze pri nevestinih sorodnikih in prijateljih. Tako ni presenetljivo, da so jim ti nesojeni svatje večinoma sledili in poskušali preprečiti sklenitev zakonske zveze, ki je niso odobravali.
Ugrabitelj je to seveda pričakoval, zato je moral pred svojim podvigom, ki je bil v mnogih primerih tudi v nasprotju z željami ženske, pripraviti premišljen načrt. In del tega načrta je bilo tudi to, na kateri strani bo stal med samim obredom.
Če kdo nasprotuje tej poroki … naj potegne meč na plano zdaj ali pa molči za vedno!
Poročni obred, ki ga danes razumemo predvsem kot potrditev ljubezni pred družino in prijatelji, je bil nekoč poln možnosti za presenetljive obrate.
Čeprav se še vedno lahko zgodi, da si nekdo izmed para sredi izmenjave zaobljub preprosto premisli ali pa da v potek obreda poseže tretja oseba, pa ni to nič v primerjavi s tistim, na kar je bilo treba računati v preteklosti – še posebej v primerih, ko je bila v igri ugrabitev neveste.
Moški, ki so se odločili za to potezo, so morali biti pripravljeni, da kadar koli med poročnim obredom posežejo po meču in se spopadejo s tistimi, ki bi poskušali preprečiti zakon.
Ker je večina ljudi desničarjev, je torej logično, da so morali imeti prosto desno roko, posledično pa so nevesto postavili na svojo levo. In ta običaj se je marsikje ohranil vse do današnjih dni, ko večina ženinov – vsaj upamo – na svoj poročni dan s seboj ne prenaša več meča.
