1 Fotografije
Bombonjere, šopki rdečih ali rožnatih vrtnic in voščilnice v obliki srca zagotovo sodijo med najpomembnejše zaščitne znake valentinovega. A čeprav so mnogi prepričani, da so omenjena darila dokaz, da gre za močno skomercializiran praznik, pa imajo tipična darila, ki se poklanjajo ob valentinovem, v resnici precej daljšo tradicijo.
Ne glede na to, ali sami sodite med tiste, ki vsako leto z nestrpnostjo pričakujejo valentinovo, ali pa je to praznik, ki vam gre precej na živce, je dobro vedeti, od kod izvirajo določeni običaji, ki bi jih sicer po krivem označili za izrazito novodobno pogruntavščino.
1. Vrtnice so se kot simbol ljubezni uveljavile že na začetku 18. stoletja
Švedski kralj Karl XII. se je na začetku 18. stoletja navdušil nad simboliko oziroma “govorico “rož, kot so jo poznali Perzijci, in z njo okužil tudi Evropejce. V mnogih domovih po Evropi, še posebej pa v viktorijanski Angliji, je tako postal slovarček s pomeni posameznih rož in barv skorajda obvezen.
Poklanjanje specifičnih rož je bilo tako lahko razumljeno kot posebno sporočilo. Ker so bile v skladu s to simboliko vrtnice razumljene kot simbol ljubezni, so se začele vse bolj povezovati z valentinovim, praznikom zaljubljencev.
2. Čokolada kot afrodiziak, ki so ga oboževali že Azteki in Maji
V čokoladi je mogoče najti endorfin, imenovan fenetilamin. Do povečanja ravni tega endorfina v možganih pride med drugim takrat, ko se zaljubljamo. Tako ni presenetljivo, da velja čokolada za enega najboljših naravnih afrodiziakov, kar zagotovo vsaj deloma vpliva na to, da se ob valentinovem tako pogosto poklanjajo bombonjere.
Odkritje, da je lahko čokolada afrodiziak, sicer nikakor ni nekaj novega, saj so se njene moči zavedali že Maji in Azteki. Maji so jo na primer imenovali “hrana bogov”. Tudi ta običaj torej ni preprosto novodobni domislek trgovcev.
3. Od poganskega praznika Rimljanov do valentinovega, kot ga poznamo danes
Izvor valentinovega je mogoče vsaj deloma iskati v poganskem praznovanju starih Rimljanov, imenovanem luprekalije. Šlo je za praznik plodovitosti, za katerega je bilo značilno divje rajanje, slavje pa naj bi trajalo od 13. do 15. februarja.
Luprekalije je nato v 5. stoletju zaradi “razuzdanosti” ukinil papež Gelazij in jih nadomestil s praznikom, posvečenim dvema mučencema po imenu Valentin, ki sta bila oba usmrčena 14. februarja, le da na različni leti. Iz tega obdobja naj bi bile sicer tudi prve voščilnice, ki so se začele poklanjati ob valentinovem – še en običaj, povezan z valentinovim, torej, katerega zgodovina je precej daljša, kot ste si verjetno predstavljali doslej.
