Predstavljajte si, da potovanja z letalom ne bi več zahtevala mučnega čakanja v vrstah, da se preverijo vsi vaši dokumenti, preden vam je dovoljeno vkrcanje. Zdi se, da je to nekaj, kar bi morali pozdraviti z navdušenjem.
A če proces, ki omogoča pospešitev postopkov na letališčih, temelji na tehnologiji za prepoznavanje obrazov, kot se to dogaja vse pogosteje, je morda vendarle potrebna previdnost. Tisti, ki so precej kritični do tovrstne tehnologije, opozarjajo, da je z njo povezanih kar nekaj potencialnih pasti …
Od zagretih zagovornikov do malce bolj skeptičnih kritikov
Letalske družbe, ki so že začele z uvajanjem avtomatskega prepoznavanja obrazov namesto fizičnega preverjanja osebnih dokumentov potnikov, to običajno utemeljujejo z dvema argumentoma. Metoda naj bi pospešila proces vkrcavanja, obenem pa naj bi prispevala k povečanju varnosti.
Po drugi strani pa imajo potniki kar nekaj skrbi oziroma vprašanj, povezanih s tovrstnimi spremembami. Eden največjih strahov je na primer ta, da bi lahko korporacije uporabile tako zbrane osebne oziroma t. i. biometrične podatke.
Čeprav tehnologija, ki temelji na biometričnih podatkih, na primer prepoznavanju obrazov ali prstnih odtisov, nikakor ni nekaj novega, pa je nov obet množične uporabe te tehnologije na letališčih, ki se nakazuje na obzorju. Razumljivo je torej, da se mnogi sprašujejo, ali ima uvedba tehnologije za avtomatsko prepoznavanje obrazov na letališča zares več prednosti kot slabosti.
Kaj se sploh zgodi pri t. i. biometričnem preverjanju potnikov?
V osnovi postopek poteka tako, da naprave na prvi kontrolni točki poskenirajo obraz vsakega potnika in zabeležijo “biometrične podatke”. Gre pravzaprav za nekakšno matematično oziroma algoritemsko ustreznico vašemu obrazu. Ti podatki se nato povežejo z informacijami na letalski vozovnici. Pred samim vkrcanjem na letalu druga kamera ponovno posname potnike, fotografija pa se primerja s predhodno zbranimi podatki.
Če se vse ujema, se lahko preprosto vkrcate. V primeru težav pa bo osebje fizično preverilo vaše dokumente. Nekatere letalske družbe opisani postopek že nekaj časa uporabljajo pri notranjih letih, zdaj pa ga nameravajo razširiti tudi na mednarodne potnike.
Letalske družbe, ki so vsaj deloma že uvedle tehnologijo za prepoznavanje obrazov, poročajo o občutnem skrajšanju čakalnih vrst oziroma o tem, da je vkrcanje vseh potnikov na letalo mnogo hitrejše, kot je bilo pred tem. Obenem poudarjajo, da ima osebje tako več časa, da se posveti potrebam potnikov.
So potniki zares ustrezno informirani in seznanjeni s svojimi pravicami?
Pri letalskih družbah poskušajo zaskrbljene potnike pomiriti s tem, da lahko zavrnejo postopek na podlagi prepoznavanja obraza in se namesto tega odločijo za klasično pregledovanje dokumentov. Čeprav zatrjujejo, da je zavrnitev skeniranja obraza zelo preprosta, pa nekateri kritiki menijo, da to v resnici ne drži.
Obenem pa se kritiki sprašujejo, kako dobro so potniki sploh seznanjeni s tem, kar se bo zgodilo, torej s tem, da bo njihov obraz skeniran – in ali lahko torej zares sprejmejo informirano odločitev. Seveda obstaja tudi skrb, da bi se pripadniki skupin, ki se jih že v osnovi pogosto obravnava kot sumljive, na primer zaradi barve kože ali religije, bali zavrniti avtomatsko skeniranje obraza, čeprav bi jim bilo ob tem nelagodno.
Med potencialnimi težavami pa se omenja tudi vprašanje, kako zanesljiva je v resnici tehnologija, namenjena pridobivanju in analizi biometričnih podatkov.
Nevarnosti za zlorabo pridobljenih podatkov naj ne bi bilo
Predstavniki letalskih družb poudarjajo, da uporaba tehnologije za prepoznavanje obrazov nikakor ne pomeni dodatnega nadzora, ampak zgolj posodobitev obstoječih kontrolnih točk. Vse, kar naj bi želeli, je tako poenostavitev in pospešitev identifikacije potnikov, ki je tako ali tako potrebna.
Obenem poudarjajo, da se zbrane fotografije v večini primerov izbrišejo v zelo kratkem času in da uporaba tehnologije za analizo biometričnih podatkov močno pripomore k povečanju varnosti. Tako naj bi bilo namreč mnogo težje privzeti tujo identiteto – čeprav seveda obstaja tudi tu, kot marsikje drugje, možnost vdora v sistem.
Za dokončno sodbo bo najverjetneje potreben čas
Mnenja se torej krešejo, a najverjetneje bo treba za resnejšo analizo prednosti in slabosti uporabe sistemov za prepoznavanje obrazov na letališčih počakati na to, da postane to prevladujoča praksa po letališčih po svetu. Kot vse kaže, se bo namreč to kljub pomislekom mnogih potnikov zgodilo že precej kmalu. Takrat bo najbrž precej lažje oceniti, kakšne so realne posledice novega sistema.
