Ustvarjalno mišljenje, ki ga vse bolj podpirajo tudi delodajalci, lahko krepite med branjem knjig ali hipotetičnim razmišljanjem.
Si tudi vi želite biti ustvarjalni, razmišljati drugače in pustiti sled? Seme ustvarjalnosti se skriva v vsakem od nas, pomembno pa je, da znamo svoje potenciale izkoristiti in prebuditi svojo ustvarjalno žilico. Kako?
Ustvarjalnost je proces, katere rezultati so novi, zanimivi ter hkrati uporabni produkti. Osnova ustvarjalnega mišljenja – ki vam lahko pomaga denimo pri prostočasnih dejavnostih ali iskanju zaposlitve – je divergentno mišljenje. Slednje uporabljamo takrat, ko se ukvarjamo z nalogami, ki nimajo jasnega, enega samega pravilnega odgovora. Ob naštevanju, kako bi bilo, če bi ljudje recimo poznali svojo prihodnost, bi uporabili tovrstno mišljenje.
Da lahko razmišljate drugače, neobremenjeno, je pomembno, da ste sproščeni. Dober način, kako poiskati zanimive ideje, je uporaba možganske nevihte (angl. brainstorming). Ko poznate problem, skušate tako sami ali v skupinah poiskati čim več možnih, četudi morda nenavadnih ali (verjetno) neuporabnih idej. V začetni fazi si zapišite prav vse rešitev, ki vam pridejo na pamet, pri čemer pustite domišljiji prosto pot in se ne obremenjujte. Šele v naslednji fazi, ko končate z zbiranjem idej, le-te razumsko ovrednotite in presodite, katere bi dejansko lahko bile uporabne.
Tudi ko nimate veliko časa, lahko trenirate vaše asociacije. Domislite se nekega objekta, osebe, kraja ali dogodka ter se spomnite čim več stvari, tudi oddaljenih in izvirnih, ki vas na to spominjajo.
Pri krepitvi ustvarjalnega mišljenja si lahko pomagate tudi s slovarji. Odprite slovar na dveh različnih straneh in po naključju izberite dve ali več gesel. Te besede skušajte postaviti v smiselno celoto, tako da denimo sestavite zgodbo, ki bo vključevala vse te besede, napišete pesem ali razmišljate, če se besede nanašajo na konkretne predmete, kako bi lahko te stvari skupaj uporabili.
Pri ustvarjalnosti vam lahko pomaga tudi prebiranje knjig. Še preden neko zgodbo preberete do konca, se ustavite, in razmišljajte o koncu, kot bi si ga zamislili sami. Tudi med branjem se lahko sprašujete, kaj bi bilo, če bi se zgodilo to ali ono. Vprašanje ”kaj, če …” nam tudi sicer pomaga, da razmišljate o stvareh, ki so manj verjetne in tako možgane spodbujate, da razmišljajo o posebnih, novih stvareh.
