Polona Pečnik je pred več kot tremi leti svoj dom v Ljubljani zamenjala za letalo. Dela namreč kot stevardesa za letalsko družbo Emirates in trenutno živi v Dubaju. Polona, ki obožuje potovanja, je obiskala že toliko mest in držav, da jih sploh ne šteje več. S ponosom nam je zaupala, da je stopila že na vse celine tega sveta razen Antarktike.
Kako si se odločila postati stevardesa? Zakaj ravno Dubaj?
Da sem novo službo poiskala v Dubaju, se je zgodilo povsem naključno. Sicer sem si odhoda v tujino želela in sem počasi začenjala iskati zaposlitev v drugih državah, potem pa mi je dobra prijateljica omenila znance, ki delajo za Emirates in pri delu uživajo ter zraven dobro služijo. V trenutku sem se navdušila nad to idejo.
Odločitev za delo stevardese je bila zame logična, saj obožujem potovanja in sem že pred to službo vsaj vsakih nekaj mesecev odpotovala nekam, vsaj za nekaj dni, saj sem v nasprotnem primeru v sebi čutila nemir.
Kako je potekal izbor za delovno mesto? Kakšne zahteve letalske družbe morajo izpolnjevati kandidati?
Emirates imajo nabore za nove kadre ves čas in po vsem svetu, sama sem razgovor opravljala v Rijeki. Prvi dan izbora je sestavljen iz več krogov, med drugim krajšega razgovora z rekrutorjem, skupinskih nalog in testa angleščine.
Po vsakem krogu določeno število kandidatov odpade in če zdržiš v igri do konca dolgega dne, te naslednji dan čaka daljši razgovor z enim od rekrutorjev. Zahteve so različne, odvisne od njihovih trenutnih potreb, na splošno pa ocenjujejo videz, višino, moraš biti prijeten, dostopen, prijateljski, nasmejan …
Si imela v Dubaju kaj težav pri vključevanju v družbo in novo kulturo?
Prvemu stiku z Dubajem je sledil manjši kulturni šok, saj je tu vse povsem drugače kot pri nas in moraš počasi dojeti, da je to zdaj tvoj novi dom. A kakšnih težav z vključevanjem nisem imela, saj so bili moja družba večinoma ljudje s celega sveta, ki so bili v povsem enaki situaciji kot jaz. Skupaj smo se vklopili v mesto, ki je sicer dokaj odprto in tolerantno.
Kako izgleda tvoj vsakdan?
Plus in hkrati minus poklica stevardese je, da niti en dan ni enak drugemu. Moj urnik je vsak mesec drugačen, pogosto dan zamenjam za noč, aktivnosti pa so odvisne tudi od tega, ali sem doma ali v tujini. Večinoma sploh ne vem, kateri dan v tednu je, dneve ločim le na proste in delovne.
Vsak dan imaš opravka s potniki z različnih koncev sveta. Kaj je najbolj zanimiva stvar, ki se ti je pripetila na letalu?
To je res in predvsem na začetku je bilo ogromno manjših kulturnih šokov, a se v tem poslu kaj hitro navadiš na vse kulturne in človeške posebnosti. Na srečo se meni osebno na letih do zdaj ni zgodilo nič pretresljivega, a vsak let prinese vsaj kakšno smešno, bizarno, kdaj pa tudi žalostno zgodbo.
Bila si že na skoraj vseh celinah sveta. Kateri kraj ti je ostal najbolj v spominu in zakaj?
Uh, na tole vprašanje je pa skoraj nemogoče odgovoriti. Se počutim, kot da bi me vprašali, kateri od mojih otrok mi je najljubši (smeh). Nočem zveneti klišejsko, ampak res ima skoraj vsak kraj svoj čar, samo najti moraš svoje kotičke, trenutke, ljudi. Tako mi je veliko mest zelo pri srcu samo zato, ker sem bila tam ob pravem trenutku, s pravimi ljudmi, pa sicer niso nič posebnega.
Če bi pa res morala izbrati en kraj, je to plavajoči bar na Fidžiju, ki je zasidran na koralnem grebenu sredi odprtega morja. Tam se počutiš, kot da si povsem stran od ponorelega sveta in le uživaš v morju, soncu in glasbi.
Kako se spopadaš z jet lagom?
Z jet lagom se je nemogoče boriti. Edina rešitev je spanec, tako da poskušam v prostem času čim več počivati, seveda pomagajo tudi vitamini, pa svež zrak in rekreacija, za katero velikokrat zmanjka energije.
Kakšni so tvoji načrti na prihodnost? Je med njimi tudi vrnitev v Slovenijo?
Vrnitev v Slovenijo je zagotovo visoko na seznamu mojih želja, a zaenkrat še ni premagala moje želje po potovanjih. Je pa po drugi strani moje delo precej (in vedno bolj) naporno, tako da si počasi želim malo umiriti in ustaliti, a se po drugi strani v običajni službi ne vidim več.
Zaenkrat ostajajo vse opcije odprte, a mislim, da vrnitev v domovino ali pa vsaj Evropo ni več daleč. Pogrešam naravo in prava mesta z zgodovino.
Kaj bi svetovala Slovenki, ki se odpravlja po tvojih stopinjah?
Kar pogumno, selitev v tujino je velik korak, a izvrstna odločitev, ki je sama niti za trenutek nisem obžalovala in pogledala nazaj.
S Polono Pečnik se je pogovarjala Jerneja Batista.
Vir fotografij: osebni arhiv
Resnične zgodbe
Si premagala hudo izkušnjo?
Si dosegla nekaj, o čemer drugi sanjajo?
Opravljaš nevsakdanji poklic?
Imaš redek talent ali sposobnost?
Če je tvoj odgovor DA in bi rada delila svojo zgodbo z javnostjo, nam piši na e-naslov urednistvo@gambit.si!
