Mnogi vložijo ogromno energije v boj s plevelom na trati in vrtu. Vendar pa lahko na ta “plevel” pogledamo tudi nekoliko drugače. V številnih primerih gre namreč za rastline, ki so povsem užitne – in še več, tudi zelo zdrave!
Ponujamo vam nekaj predlogov, kako popestriti spomladanska kulinarična ustvarjanja z nekaterimi izmed teh rastlin, ki bi jih bilo krivično preprosto odpraviti kot plevel.

Liste rastlin je mogoče uživati sveže ali toplotno obdelane
Zgodnji listi užitnega “plevela” so za večino najokusnejši, saj so mehkejši in manj grenki. Tako jih lahko uživate kar sveže, na primer kot dodatek solatam.
Grenek priokus boste najlažje odpravili tako, da jih toplotno obdelate. Uporabiti jih je mogoče za pripravo juh oziroma enolončnic, za “stir fry”, kot dodatek rižotam ipd. Po želji pa jih lahko dodate tudi v smoothie, v doma pripravljen namaz ali pesto.
Mnogokrat užitni tudi cvetovi ali celo korenine
Pri določenih rastlinah se lahko uporabijo tudi cvetovi. Ena takšnih je na primer regrat – verjetno najbolj priljubljen “plevel” v naših kuhinjah.

Regratovi cvetovi so rahlo sladkasti in prijetno hrustljavi. Uživate jih lahko kar sveže. Nekateri imajo radi tudi ocvrte regratove cvetove. Ti cvetovi pa se včasih uporabljajo tudi za pripravo regratovega sirupa ali vina.
Tu naj omenimo še, da lahko uživate tudi regratove korenine. Posušene in zmlete korenine te rastline je na primer mogoče uporabiti za pripravo kavnega nadomestka.
Katere rastline je varno uživati?

Poleg regrata pa seveda obstaja še mnogo drugih rastlin, ki jih večina dojema kot nadležen plevel, vendar pa so v resnici lahko dobrodošla obogatitev jedilnika. Če jih naštejemo zgolj nekaj:
- navadni tolščak (odličen vir maščobnih kislin omega-3, ki poskrbi za rahlo pikanten okus jedi);
- detelja (užitni so tudi cvetovi te rastline);
- navadna metlika (dober nadomestek za špinačo)
- veliki trpotec (primeren tudi za izdelavo mazil za nego opeklin, izpuščajev in ran; zmleta semena se uporabljajo kot naravno odvajalo in bogat vir prehranskih vlaknin, podobno kot pri indijskem trpotcu);
- navadna zvezdica (dober nadomestek za špinačo; rastlina primerna tudi za izdelavo mazil in diuretičnega čaja);
- slezenovec;
- kodrastolistna kislica itn.
Pomembno je predvsem, da se pred uživanjem posamezne rastline, ki ste jo nabrali, vedno prepričate, da je zares užitna. Pri ugotavljanju, za katero rastlino gre, si lahko pomagate s fotografijami na spletu ali v botaničnih priročnikih.
