Pri regratu ni užitno samo zelenje, ampak tudi korenine. Še več – v koreninah naj bi se skrivalo celo več snovi, koristnih za zdravje!
A kako sploh uživati korenine neke rastline? Najpogostejša rešitev pri regratovih je sušenje in mletje, tako dobljen prah pa se nato uporablja za pripravo napitka, podobnega kavi, le da seveda brezkofeinskega.
V nadaljevanju lahko preverite, kaj so glavni razlogi, zaradi katerih je menjava običajne kave z “regratovo” vsekakor izjemno modra odločitev!
Potencialne koristi regratovih korenin za zdravje
Zaradi izrazitega diuretičnega delovanja lahko regratove korenine pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka ter pri težavah z ledvicami in jetri. Prav diuretični učinki pa so tudi razlog, zaradi katerega je kavni napitek iz regratovih korenin prav tako odlična izbira v primeru (predmenstrualne) napihnjenosti.
Tudi nasploh je ta napitek koristen za naravno razstrupljanje telesa, še posebej jeter. Sodeč po nekaterih raziskavah pa lahko regratove korenine pomagajo celo pri zmanjševanju tveganja za različne vrste raka.
Uporaba regratovih korenin se pogosto priporoča tudi za uravnavanje krvnega sladkorja in za blaženje želodčnih težav. Možna je tudi zunanja uporaba regratovih korenin. Če prahu dodate malce vode, da dobite gosto pasto, lahko to pasto nato uporabite kot pomoč pri izpuščajih in aknah.
Kolikšna je največja priporočljiva dnevna doza?
Čeprav gre načeloma za povsem varno alternativo kavi, pa s količino tudi tu ni dobro pretiravati. Saj veste – tudi dobrega je lahko preveč.
V primeru uporabe sveže regratove korenine naj dnevni odmerek ne bi presegal 8 gramov. Če se odločite za posušene regratove korenine (v prahu), pa dnevno ni priporočljivo uporabiti več kot 4 gramov.
Nabiranje in sušenje regratovih korenin
Omenimo naj še, da sicer regrat povezujemo s pomladjo, vendar pa je idealen čas za nabiranje korenin te rastline jesen, saj se takrat v njih nahaja največ zdravilnih snovi.
Seveda jih lahko po želji nabirate in sušite že prej, vendar pa je kljub temu priporočljivo, da si kasneje naredite še jesensko zalogo.
Pri nabiranju regratovih korenin se je pametno držati podobnih pravil kot pri zelenju. To pomeni, da se izogibajte pretirano prometnim območjem in površinam, kjer se uporabljajo nevarni pesticidi in podobne snovi. Nabrane korenine nato operite, preden jih posušite v dehidratorju ali kar v pečici in zmeljete v prah, ki bo uporaben vsaj leto dni.
Kavni napitek iz regratovih korenin lahko nato pripravite podobno kot klasično kavo. Po želji lahko dodate tudi začimbe, kot je na primer cimet. Seveda pa kavni napitek ni edina možnost za vključitev regratovih korenin v prehrano. Iz njih lahko na primer pripravite tudi čaj, izvlečki teh korenin pa so na voljo tudi v obliki zdravilnih tinktur in drugih prehranskih dopolnil.
