1 Fotografije
Čeprav je strogo botanično rabarbara zelenjava, jo večinoma uporabljamo v sladkih jedeh. Izjemno okusna je na primer rabarbarina pita, ki je sladka, a obenem prijetno osvežilna.
Če sodite tudi sami med ljubitelje rabarbare, ste morda že pomislili, da bi začeli gojiti to rastlino tudi na svojem vrtičku. To je odlična ideja, a še preden se lotite gojenja, je dobro poznati nekaj osnovnih informacij o pogojih, ki jih zahteva rabarbara.
Čas za sajenje, prvo nabiranje in dobri sosedje rabarbare
Rabarbaro lahko sicer vzgojite tudi iz semen, a precej lažje bo, če si priskrbite sadike. Že na začetku naj sicer opozorimo, da bo potrebne nekaj potrpežljivosti. Malce večje količine rabarbare, ki jo uvrščamo med t. i. trajnice, je namreč mogoče pričakovati po 2–3 letih od saditve.
Prvo leto torej nabiranje odpade, saj s tem omogočimo rastlini, da razvije optimalen koreninski sistem. Vendar pa se vam bo potrpežljivost splačala, saj boste lahko nato vsako leto vse od zgodnje pomladi pa nekje do avgusta postopoma nabirali rabarbarina stebla in jih uporabljali v najrazličnejših receptih.
Sajenja rabarbare se je spomladi dobro lotiti čim prej. Če zamudite priložnost, pa lahko rastlino posadite tudi pozno jeseni. Med posameznimi sadikami naj bo vsaj približno 120 centimetrov razmika, saj se rastlina hitro razraste. Še posebej dobri sosedi za rabarbaro so hren, jagode in šparglji.
Rabarbara sodi med precej “lačne in žejne” rastline
Priporočljivo je, da rabarbaro posadite nekam, kje bo v povprečju izpostavljena sončni svetlobi približno 6–8 na dan. Hkrati pa je pomembno, da je rabarbari v vročih poletnih popoldnevih zagotovljene dovolj sence. Rastlina namreč ne mara pretirano visokih temperatur.
Za dobro uspevanje potrebuje rabarbara prst, ki je zelo bogata s hranili, zato ne skoparite z dodatki za obogatitev hranilne sestave prsti. Prvo leto sicer ni potrebna uporaba posebnih gnojil, v prihodnjih sezonah pa se priporoča dodajanje komposta in uporaba gnojila, bogatega z dušikom. Optimalna pH-vrednost prsti za rastlino je med 6 in 7.
Poleg bogastva hranilnih snovi zahteva rabarbara tudi precej vode, zato morate biti v malce bolj sušnih obdobjih še posebej pozorni na to, da jo boste zalivali dovolj pogosto. Priporoča se tudi zastirka, ki pomaga pri zadrževanju vlage.
Nabiranje rabarbarinih stebel in opozorilo glede listov
Kot že omenjeno, nabiranje prvo leto preskočite. Stebla začnite previdno rezati, ko dosežejo višino vsaj približno 30 centimetrov. Pri tem pazite, da boste pri vsaki rastlini pustili vsaj dve stebli, da se bo lahko nato obnovila.
Za konec naj dodamo še opozorilo, da rabarbarine liste vedno odstranite in zavrzite. Ti listi namreč vsebujejo večje količine oksalne kisline, ki je strupena.
Manjše količine te kisline se sicer nahajajo tudi v steblih, vendar pa ob zmernem uživanju to načeloma ni problematično – razen v primeru določenih zdravstvenih težav ali med nosečnostjo in dojenjem, ko se rabarbara odsvetuje.
