Jeza pogosto ni zgolj jeza. V mnogih primerih gre za čustvo, za katerim se skrivajo mnoga druga čustva, ki jih je precej težje izraziti. Ekipa raziskovalcev, ki deluje v okviru Gottmanovega inštituta in ki jo vodita psihologa Julie in John Gottman, je tako zasnovala poseben model.
V skladu s tem modelom je jeza razumljena kot vrh ledene gore. Tisto, kar se skriva pod površjem, torej večji del “gore”, je pogosto precej pomembnejše. Prav razumevanje te strukture vam je lahko v veliko pomoč v situacijah, ki bi jih lahko sicer povsem zasenčili izbruhi jeze …
Sram, krivda, žalost in druga čustva, ki brbotajo pod površino
Kaj je torej tisto, kar se lahko skriva pod površino, za izbruhi jeze? To so lahko najrazličnejša čustva, na primer žalost, strah, tesnoba, sram, krivda ali ljubosumje. Včasih gre tudi za kombinacijo različnih čustev.
Čeprav se zdi jeza neproduktivno čustvo, ga tako ni dobro preprosto potlačiti. To seveda ne pomeni, da se je smiselno popolnoma prepustiti izbruhom jeze, ampak lahko jezo razumemo kot nekakšen simptom, ki zahteva, da pobrskamo globlje in poiščemo pravi vzrok za to, kar doživljamo.
V mnogih primerih odkrivanje čustev, ki se skrivajo za jezo, ni najlažje. Še zahtevnejše pa je lahko spopadanje s temi občutki. Če imate pogosto težave z jezo, je tako vsekakor smiselno razmisliti o strokovni pomoči. Tako boste lahko v varnem okolju predelali svoje občutke.
Tudi tuja jeza je seveda lahko zgolj vrh ledene gore
Razumevanje jeze kot zgolj vrha ledene gore pa ni koristno le za bolj zdrav odnos do lastne jeze, ampak vam lahko pomaga tudi pri bolj sočutnem odnosu do drugih. Če boste ozavestili, da je jeza, ki jo nekdo izraža, najverjetneje povezana s precej kompleksnejšimi čustvi, se boste v konfliktih odzivali manj impulzivno, saj jeze sogovornika ne boste doživljali kot osebnega napada.
Seveda tudi tu ne gre za to, da preprosto prenašate napade. Model vam lahko pomaga predvsem pri tem, da pogovor preusmerite v produktivnejšo smer in da poskušate priti do odgovora, kaj je zares narobe. To je lahko koristno tako v zasebnih kot v poslovnih odnosih.
Praktični nasveti za spopadanje z jezo
V trenutkih, ko začutite močno jezo, se poskušajte spomniti, kaj so bili tisti dogodki, misli in čustva, ki so vas pripeljali do te situacije. Ko boste našli (ponavljajoče se) sprožilce, boste lažje ugotovili, kaj vam jeza v resnici sporoča.
Med hudimi napadi jeze sicer racionalno “brskanje po sebi” ne bo možno, zato se morate najprej nekoliko umiriti. Pri tem vam je lahko v veliko pomoč fizična aktivnost, kar lahko pomeni tudi nekaj poskokov ali počepov.
Ko je “akutna faza” mimo, vendar je spomin še vedno dovolj živ, pa je idealen čas za to, da se spomnite modela ledene gore in raziščete svoje občutke jeze. Je jeza morda zgolj krinka za druga čustva, ki se jih bojite izraziti, saj bi postali s tem precej ranljivejši?
Temu seveda sledi predelava teh “primarnih čustev”, ki so brbotala pod površino. Četudi ste uspeli najti vzrok za težave, naj vas ne bo strah ali sram poiskati pomoči, če se izkaže, da čustev, ki so nenadoma izbruhnila na površino, ne zmorete obvladovati sami.
