Hrana kot nujno zlo? Hrana kot nekaj, čemur se je treba čim bolj izogibati? Hrana kot (edini) vir tolažbe ob čustvenih stiskah? Hrana kot zaveznica in najboljša prijateljica, po drugi strani pa pogosto tudi največja sovražnica?
To je le nekaj izmed možnih pogledov na hrano, pri čemer pa seveda nobena izmed opisanih skrajnosti ni zares zdrava. Če imate občutek, da stalno bijete boj s hrano oziroma da posvečate čisto preveč časa in energije razmišljanju o njej, je nujno, da trenutne miselne vzorce zamenjate s pozitivnejšimi. Sprememba odnosa do hrane vam lahko prinese veliko olajšanja, ki ga je težko doseči zgolj s površinskimi ukrepi.
1. Ozavestite, da je hrana v prvi vrsti vir energije
Čeprav na hrano vsakodnevno pripenjamo mnoge druge oznake, tako pozitivne kot negativne, pa gre v osnovi predvsem za vir energije. To nikakor ne pomeni, da se morate osredotočati na to, koliko kalorij vsebuje posamezno živilo, in nato deliti živila na “dovoljena” in “prepovedana”.
Namesto tega raje opazujte, kako določena hrana vpliva na raven vaše energije in na počutje. Tako boste začeli zagotovo skorajda samodejno pogosteje posegati po živilih, po katerih ste polni energije, a hkrati lahkotni, saj boste z njihovo pomočjo lažje kos tako fizičnim kot miselnim naporom.
2. Bodite pozorni na “avtomatizme”
Za zdrav odnos do hrane je zelo pomembno tudi to, da poskušate biti bolj pozorni na situacije, v katerih skorajda samodejno posežete po hrani – preprosto zato, ker ste tako navajeni. To se običajno še posebej pogosto dogaja takrat, ko smo žalostni, pod stresom ali ko nam je dolgčas.
Ko boste prepoznali, kateri so tisti sprožilci, ki najpogosteje povzročajo tovrstno avtomatsko poseganje po hrani, se boste lahko v takšnih situacijah najprej vprašali, ali ste zares lačni oziroma ali je tisto, kar potrebujete, resnično hrana. Morda bi bila boljša izbira skodelica toplega čaja, sprehod, prijetna kopel ali pa pogovor z osebo, ki se ji lahko zaupate?
3. Znebite se perfekcionizma oziroma miselnosti “vse ali nič”
Odločili ste se, da boste poskušali jesti bolj zdravo, a ko pojeste prvi piškot, se vam zazdi, da je vse izgubljeno in da je vseeno, če zdaj dokončate ves paket. Vam je ta vzorec znan? Miselnost, ki bi jo bilo mogoče povzeti z “vse ali nič”, je še eden izmed pokazateljev, da vaš odnos do hrane ni najbolj zdrav.
V takšnih trenutkih se poskušajte opomniti, da šteje vsak trenutek, vsaka odločitev. Ni potrebe po perfekcionizmu in po tem, da je prav vsaka odločitev “popolna”, saj je to preprosto nedosegljivo. Namesto tega se osredotočite na navidezno drobne, a izvedljive spremembe, ki bodo imele v seštevku in dolgoročno zagotovo zelo pozitiven vpliv.
4. Uživajte v drobnih razvadah z vsemi čuti
Življenje bi bilo precej dolgočasno, če bi se popolnoma odpovedali tistim jedem ali prigrizkom, v katerih še posebej uživamo, preprosto zato, ker so “nezdravi” ali pa “redilni”.
A ko si privoščite te priboljške, si zares vzemite čas za to in jih použijte z vsemi čuti. Tako boste optimalno uživali v prav vsakem grižljaju. Dobro je tudi, da izberete določen signal, ki bo dal vašim možganom vedeti, da je razvajanja (za zdaj) konec. Ko nehate jesti, si na primer privoščite zeliščni čaj ali skodelico kave.
5. Med prehranjevanjem nikoli ne hitite
Kadar jemo zelo hitro, obstaja precej večja verjetnost, da bomo pojedli več, kot naše telo resnično potrebuje. Če med jedjo stalno hitite in ste nenehno pod stresom, lahko to hitro privede do prenajedanja in do tega, da začnete hrano dojemati kot sovražnico, ki povzroča predvsem to, da se številka na tehtnici stalno povečuje.
Za vsak obrok si vzemite čas in ga pojejte v miru, sede. Zelo priporočljivo je, da si, preden začnete jesti, vzamete kakšno minutko ali dve za kratke vaje, namenjen sproščanju. Tako boste med obrokom mnogo bolj čuječni oziroma pozorni na potrebe svojega telesa.
