Je vaša koža nadpovprečno suha ali mastna? Se stalno spopadate z mozoljčki, čeprav je puberteta že zdavnaj za vami? Ali pa so morda problematični predvsem vaši lasje?
Za težave s kožo in/ali lasmi so pogosto krivi hormoni. Ti nam lahko ponagajajo v različnih življenjskih obdobjih. V nadaljevanju si bomo nekoliko podrobneje pogledali, kakšen je vpliv nekaterih najpomembnejših hormonov na našo kožo in lase.
Estrogen povzroča zaplete predvsem v obdobju menopavze
Raven estrogena pri ženskah s staranjem upada. Posledično postaja koža vse bolj suha in manj elastična, kar seveda povečuje možnost za nastajanje gubic. S približevanjem menopavzi se pogosto pojavijo tudi druge težave, povezane z zmanjševanjem količine estrogena v telesu. Če so simptomi zelo hudi, se včasih uvede nadomestna hormonska terapija.
Po drugi strani pa imajo lahko negativen vpliv na kožo tudi prevelike količine estrogena. V tem primeru namreč obstaja nevarnost za hiperpigmentacijo.
Če je tvorba estrogena čezmerna, lahko pomaga uživanje brokolija, ohrovta in drugih križnic. Gre namreč za živila, ki olajšajo presnovo estrogena, kar pomeni, da se raven tega hormona v telesu zniža povsem naravno.
Menopavza velikokrat vpliva tudi lase. Zaradi upada estrogena, ki je značilen za to obdobje, postanejo lasje praviloma tanjši in redkejši.
Testosteron – pomemben tudi za ženske, a v majhnih količinah
Ena izmed nalog, ki jih ima testosteron, je spodbujanje nastajanja maščob v žlezah lojnicah. Te maščobe imajo seveda pomembno zaščitno vlogo, a če jih je preveč, lahko to vodi do pretirano mastne kože in nastajanja aken. Težava je še posebej pogosta med puberteto in menopavzo, vendar se lahko pojavi tudi v drugih življenjskih obdobjih.
Pri tovrstnih težavah s kožo običajno pomaga izločanje živalskega mleka in mlečnih izdelkov iz prehrane. Ti namreč vsebujejo hormone, ki lahko porušijo naravno hormonsko ravnovesje v vašem telesu.
Prevelike količine moških hormonov, katerih glavni predstavnik je prav testosteron, so krive tudi za t. i. sindrom policističnih jajčnikov. Med možne težave, povezane s tem sindromom, sodi tudi redčenje oziroma čezmerno izpadanje las, predvsem na sprednjem in zgornjem delu lasišča – torej na območjih, ki so najbolj izpostavljena, ko gre za pojav plešavosti pri moških.
Vendar pa je lahko po drugi strani sindrom policističnih jajčnikov kriv za čezmerno poraščenost pri ženskah po drugih delih telesa.
Ščitnični hormoni – negativen vpliv na kožo in lase ima predvsem njihovo pomanjkanje
Ščitnica je ena izmed najpomembnejših žlez v našem telesu. Hormoni, ki jih izloča, med drugim močno vplivajo tudi na kožo in lase. Za kožo so problematične predvsem premajhne količine ščitničnih hormonov, ki so posledica motnje, imenovane hipotiroza. Če ščitnica ne izloča dovolj hormonov, postane koža zelo suha in hrapava.
Med zelo tipične znake, da nekaj ni v redu z vašo ščitnico, pa sodijo tudi težave z lasmi. Čezmerno izpadanje las je pravzaprav celo eden prvih simptomov, ki se pojavijo, kadar ščitnica ne deluje pravilno.
Kortizol – preveč stresa povzroča tudi številne težave s kožo in lasmi
Za kortizol, ki ga izloča nadledvična žleza, se običajno uporablja kar poimenovanje stresni hormon. Prevelike količine tega hormona v telesu lahko seveda povzročijo ogromno zapletov.
Ena izmed pogostih posledic povišane ravni kortizola so tudi težave s kožo. Gre namreč za hormon, ki lahko v prevelikih količinah spodbudi vnetja v telesu. Kronični stres lahko tako vpliva na poslabšanje težav z aknami, ekcemom, rozaceo ali z vitiligom.
Poleg tega pa imajo čezmerne količine kortizola in drugih hormonov, povezanih s stresom, na primer adrenalina, tudi negativen vpliva na lase. Ti postanejo zelo krhki oziroma občutljivi in se začnejo redčiti, obenem pa obstaja celo nevarnost za prezgodnje sivenje. Stresni hormoni lahko namreč ovirajo absorpcijo vitaminov iz skupine B, ki so nujni za pigmentacijo las.
