Ste se že kdaj vprašali, zakaj ima februar zgolj 28 ali kvečjemu 29 dni, medtem ko jim imajo vsi drugi meseci 30 ali 31?
Morda res ne gre za znanje, ki bi bilo potrebno za vsakodnevno preživetje. A če v družbi radi presenetite prijatelje in znance z zanimivostmi, vsekakor berite dalje!
Na začetku jih je bilo samo 10 …
Vse se je začelo s prvo različico rimskega koledarja, ki velja za osnovo, iz katere se je postopoma razvil današnji gregorijanski koledar. Šlo je za koledar, ki je imel zgolj 10 mesecev, in sicer sta manjkala januar in februar. Poleg tega so bila drugačna tudi imena določenih mesecev in njihova dolžina.
Vse to je pomenilo, da je imelo leto zgolj 304 dni. Zima je bila obdobje, ki je bilo “izven koledarja”. Ker je narava spala, so imeli stari Rimljani občutek, da za ta čas niso potrebna posebna imena mesecev.
Februar nekoč povsem zadnji mesec v letu
Vendar pa se je rimskemu kralju Numi Pompiliju zazdelo neumno, da se ignorira zimo, zato je leta 713 pred našim štetjem reformiral koledar ter mu dodal še januar in februar. Leto je bilo tako usklajeno z 12 luninimi cikli in je trajalo 355 dni.
Pomembna razlika s koledarjem, kot ga poznamo danes, pa je bila, da sta bila januar in februar dodana povsem na konec. To je pomenilo, da je bil februar pravzaprav zadnji mesec v letu.
Dolžina februarja naj bi izvirala iz vraževerja
Zaradi vraževerja pa so stari Rimljani želeli, da bi imeli meseci liho število dni, saj so soda števila veljala za nesrečna. To so uredili tako, da so imeli vsi meseci ali 31 ali 29 dni.
A število dni v enem mesecu je moralo biti vendarle sodo, da bi imelo leto na koncu 355 dni, kot si je zamislil Numa Pompilij. Tako so se odločili, da bodo žrtvovali zadnji mesec, torej februar, ki mu je bilo dodeljenih zgolj 28 dni.
Tudi ob prestopnih letih je februar še vedno tisti, ki potegne kratko
Kasneje je bilo seveda uvedenih še kar nekaj sprememb. Spremenila se je dolžina posameznih mesecev, njihova razporeditev, dolžina leta itn. Vendar pa vse te reforme niso spremenile dejstva, da je februar tudi danes najkrajši mesec v letu.
Sčasoma je prišlo le do manjše korekture. Ker dolžina astronomskega leta ni točno 365 dni, ampak 365 dni in približno 6 ur, mora imeti februar vsako četrto leto še en dodatni dan.
A tudi ob prestopnih letih je februar še vedno mesec, ki potegne kratko. Nekateri bi sicer rekli, da še dobro, saj tako hitreje pride marec in z njim seveda pomlad!
