Se ti je kdaj zgodilo, da si med gledanjem svoje najljubše TV serije odprla škatlo piškotov, ki je bila prazna, še preden si se zavedla?
To, da si sposobna sama pojesti celo škatlo piškotov, po navadi ni posledica pomanjkanja discipline. Pravi razlog za to se nahaja v samem izdelku. Krivec je glukozno-fruktozni oziroma koruzni sirup.
Sladkor ni le primarni vir odvečnih kalorij …
Za odvečne kilograme lahko v veliki meri okrivimo slaščice, sladkane pijače in drugo procesirano hrano, ki pa ne vsebuje sladkorja, temveč njegov nadomestek – glukozno-fruktozni oziroma koruzni sirup. Ta ni odgovoren zgolj za debelost, temveč za številne sodobne bolezni, med katere sodita tudi sladkorna bolezen in odebeljena jetra.
Pred nekaj leti so na Univerzi v Los Angelesu dokazali, da je fruktozni koruzni sirup povezan tudi z rakom.
Rakave celice obožujejo fruktozni koruzni sirup
Z raziskavo so odkrili, da se rakave celice trebušne slinavke s pomočjo fruktoze delijo in množijo. To je še posebej pomembno za z rakom obolele bolnike, ki uživajo hrano z rafinirano fruktozo.
Proizvajalci ga pogosto uporabljajo zato, ker je veliko cenejši kot sladkor. Poleg tega pa tudi podaljšuje življenjsko dobo uporabnosti proizvoda.
Glukozno-fruktozni sladkor najdemo povsod: v pijačah, sokovih, jogurtih, pecivu …
To sladilo se kot nadomestek za sladkor uporablja od 70. let prejšnjega stoletja, danes pa ima 40-odstotni delež med vsemi kaloričnimi sladili, ki jih dodajajo v hrano in pijače. Ta sestavina je zaradi podaljšanja roka uporabnosti in ugodnejše cene od sladkorja postala nenadomestljiva v sladkih in gaziranih pijačah ter procesirani hrani.
Zdi se, da jo najdemo prav v vsaki hrani, ki jo lahko kupimo zapakirano v embalaži, zato se v prihodnje vsem tistim slaščicam v trgovini skušaj upreti in si jih raje pripravi sama (veliko receptov za sladice najdeš na naši strani). Z naravnimi in seveda bolj zdravimi sestavinami!
J. B.
