Če se tudi tebi zdi, da pozimi več ješ kot poleti, te občutek ne vara – zima resnično vpliva na tvoj apetit. A naj te potolažimo, nisi edina! Bolj kot so dnevi mrzli, večji je naš apetit.
Naša potreba, da pozimi jemo večje in bolj kalorične obroke, pa ne prihaja samo iz potrebe, da se telo ogreje. Povezana je s pomanjkanjem sončne svetlobe, pa tudi s tem, da imamo kopičenje zaloge zapisano v genih.
Teorij o zimskem nabiranju kilogramov je več, dejstvo pa je, da se pozimi v povprečju zredimo za dva kilograma.
Krajši in manj sončni dnevi vplivajo na to, da pojemo več kalorične hrane
Sonce v veliki meri vpliva na razpoloženje, veliko vlogo pa ima tudi pri apetitu. Sonce namreč vpliva na nastajanje hormona sreče serotonina, ki igra glavno kemično vlogo pri občutku ugodja in zadovoljstva.
Ko v mrzlih zimskih dneh ni sončnih žarkov, organizem skuša to snov nadomestiti s substancami, ki v nas zbujajo zadovoljstvo, ponavadi v obliki sladkarij, kofeina in kalorične hrane. Pogosto zato slabo voljo, ki je najpogostejša prav pozimi, ozdravimo kar s konkretnim sladkim zalogajem!
Ena od teorij pravi, da smo ljudje gensko “sprogramirani”, da jeseni nabiramo maščobe, da bomo zimo lažje preživeli. Vodili naj bi nas nagoni, ki so zapisani v nas že od pradavnine. Takrat so si morali naši predniki, če so hoteli zimo preživeti, narediti dovolj zaloge maščob, ki jih je grela v še tako mrzlih dneh.
Pozimi se gibljemo manj, telo pa skrivamo pod več plastmi oblek
Prazniki, rojstni dnevi, druženja doma na toplem … Hrani smo v zimskih mesecih veliko bolj izpostavljeni, saj se nenehno zadržujemo v notranjih prostorih, kjer so prigrizki vedno na dosegu roke. Poleg tega zaradi hladnega vremena omejimo tudi fizično aktivnost, kar ima za posledico kopičenje kilogramov.
Pozimi se ponavadi zredimo tudi zato, ker obline skrivamo pod več plastmi oblačil, ki povzročijo, da na svojo postavo redkeje pomislimo kot v vročih poletnih dneh, ko je naše telo veliko bolj izpostavljeno.
J. B.
