Zaradi izkrivljanja misli se nam včasih zgodi tudi, da si krivdo pripišemo za stvari, ki so izven našega nadzora.
Obstaja veliko vrst misli, s katerimi si otežujemo življenje in nakopljemo slabo voljo. Nekatere načine mišljenja smo razkrili v prvem delu, danes pa vam predstavljamo še več takšnih misli.
Branje misli se dogaja, ko menite, da veste, o čem razmišljajo drugi. Če nekdo pri sosednji mizi bulji v vas, lahko pomislite, da ste smešno oblečeni ali se neprimerno vedete. Je to nujno res ali obstaja še kaka možna razlaga?
Do presplošnih sklepov, ki niso (nujno) resnični, vas lahko pripelje pretirano posploševanje. Po nekaj neuspelih zvezah lahko tako sklenete, da ne boste nikoli našli tiste prave osebe zase.
Zaradi personaliziranja lahko sebi pripišemo krivdo za stvari, na katere v resnici sploh nismo imeli vpliva. Nase recimo pripišemo krivdo za prijateljevo nesrečo in mislimo, da bi se ji, če bi ga prej denimo opozorili, lahko izognil.
Miselni filter, tako kot nakazuje že ime, res deluje kot nekakšen filter. Preko njega spustimo le določene stvari, običajno le negativne, čeprav obstajajo tudi bolj pozitivni vidiki. Opazite na primer, da se je kolegica že tretjič zmotila pri izračunu za finančno poročilo, ne pa tega, da je veliko zahtevnih izračunov že razrešila.
Včasih nas zelo ovira tudi označevanje, s katerim sebi ali drugim pripišemo neko stalno oznako. Tako lahko na podlagi nekaj spodrsljajev sebe ali druge označimo za neumne, nesposobne ali nerodne, teh oznak pa se kasneje težko znebimo in vplivajo na naše zaznavanje sveta ter vedenje.
Pomembno je, da tovrstne miselne navade pri sebi prepoznamo, saj jih le tako lahko tudi spremenimo. Spremembe se ne zgodijo čez noč in zahtevajo vztrajnost ter miselne vaje, nekateri pa za natančen in sistematičen napredek poiščejo tudi pomoč psihoterapevta ali psihologa. Veliko pozornost izkrivljenim mislim denimo posveča kognitivno-vedenjska terapija.
