Ko smo pod stresom, imamo veliko opravkov, se nam mudi in smo včasih tudi nestrpni, smo le redko pozorni na naše misli. Nismo v harmoniji s seboj, kar nam dela veliko škodo.
Na kaj pomislite, ko sredi gneče naletite na rdečo luč na semaforju? Ko vam spodrsne na stopnicah, pa to opazijo tudi drugi, ali ko po nesreči razlijete kavo? Čeprav se jih vedno ne zavedamo, nas misli spremljajo tako rekoč na vsakem koraku. Pomembno pa je, da so misli povezane z našimi čustvenimi odzivi in vedenjem. Zato lahko nanje vplivamo.
Naše misli, načrtovanje in sklepanje nam pogosto pomagajo pri tem, da lahko kar najbolje delujemo. A vedno ni tako. Vsi ljudje si sčasoma pridobimo miselne navade, ki nam ne koristijo. Škodljivih miselnih vzorcev ali izkrivljanj, ki jih ljudje običajno uporabljamo, je veliko. Predstavljamo vam nekatera najbolj pogosta:
- Črno-belo mišljenje nas sili v to, da smo prepričani, da je neka stvar ali odlična ali pa zelo slaba. Oseba, s katero govorite, je za vas morda brez napake – razgledana, prijazna in urejena – ali pa je povsem napačna – neolikana, vsiljiva in brez okusa. S tovrstnim mišljenjem pretirano posplošujemo stvari in ljudi. Resnica pa je običajno nekje vmes.
- Katastrofiziranje se zgodi takrat, ko mislimo, da se bo v prihodnosti zgodil najslabši možni izid – čeprav to sploh ni nujno in so možni tudi številni drugi, za nas bolj prijetni izidi. Če nas začne stiskati pri srcu, lahko denimo takoj pomislimo, da bomo doživeli infarkt in morda celo umrli.
- Ker smo prepričani, da vemo, kaj se bo zgodilo, večkrat tudi napovedujemo prihodnost in se tako že vnaprej vdamo. Tako včasih pomislite, da nima smisla začeti z dieto, saj tako ali tako ne boste izgubili niti kilograma.
