Med poljubljanjem, ki naj bi blagodejno vplivalo na povišan krvni pritisk, sodeluje približno trideset obraznih mišic.
Poljubi v številnih kulturah predstavljajo izraz ljubezni, strasti ali naklonjenosti. Poleg družbene vrednosti, ki jo poljubljanje prinaša, pa poljubi vplivajo tudi na dogajanje v telesu.
Medtem ko v naši kulturi večinoma poznamo poljube na ustnice (ali lica), to ni značilno za vse Zemljane. Malezijci se denimo poljubljajo tako, da se rahlo podrgnejo z nosovi, stari Rimljani pa so se poljubljali na veke.
Poljubljanje je tudi svojevrstna ”telovadba” in ”zdravilo”. Pri poljubljanju na primer sodeluje nekaj deset obraznih mišic. Te s svojim delovanjem pospešijo prekrvavljenost in gladkost kože na obrazu. Poljubi lahko blagodejno vplivajo tudi na tiste, ki imajo težave s krvnim pritiskom. Med poljubljanjem se namreč niža (pre)visok krvni pritisk, hkrati pa se upočasni izločanje določenih hormonov, ki so povezani z neugodnim krvnim tlakom.
Med poljubljanjem se sprošča tudi dopamin, ki lahko povzroči izgubo apetita in otežuje spanje.
Poleg različnih blagodejnih učinkov, užitkov in sporočil, ki jih prinaša, pa lahko na poljub pogledamo tudi z druge strani. Nizozemski raziskovalci so recimo ugotovili, da osebi med zelo kratkim poljubom izmenjata osem milijonov bakterij. S poljubljanjem pa se povezujejo tudi nekatere bolezni. Med najbolj znanimi je mononukleoza, ki se v večini primerov prenaša s slino in je tako dobila tudi ime bolezen poljuba.
