Ameriško draguljarsko hišo Tiffany poznamo po čarobno lepem in dragocenem nakitu. Njihove kolekcije, narejene iz dragih kamnov in plemenitih kovin, so predmet poželenja vseh žensk, ki z nakitom rade poudarijo svojo lepoto.
Svojo zgodbo so pri Tiffanyju pričeli pisati že daljnega leta 1830. Charles Lewis Tiffany je v New Yorku, mestu neskončnih priložnosti in uspeha, z začetnim kapitalom 1000 $ odprl draguljarsko delavnico. Motive za prve kolekcije nakita so vzeli iz narave. Spretno so jih sestavili v všečen nakit jasnih in preprostih vzorcev.
Na sloviti pariški Svetovni razstavi leta 1867 je žirija njihovo umetelnost opazila in jim podelila nagrado za serijo srebrnega nakita. V Pariz so se vrnili večkrat in prav vsakič osvojili katero izmed nagrad za oblikovanje.
Le malo ljudi ve, da so pri Tiffanyju izdelovali tudi izdelke iz stekla. Sin ustanovitelja Louis Comfort Tiffany, sicer slikar, je izdeloval vitraže, svetilke, mozaike in keramiko, s katerimi je opremil veliko hiš, med drugim tudi del predsedniške Bele hiše.
Po očetovi smrti je L. C. Tiffany postal umetniški direktor ter glavni oblikovalec nakita. Tako pri oblikovanju stekla kot nakita so ga pritegnili elementi takrat razvijajočega se umetniškega sloga Art Nouveauja in modernizma. Neizčrpen vir navdiha pa mu je predstavljala narava. Cvetje, živali in različne valovnice, ki so posnemale valovanje morja, je umetelno oblikoval s plemenitimi kovinami in dragimi kamni.
Tako so diamanti postali najboljši prijatelji bogatih gospa iz visoke družbe; majhna škatlica v značilni turkizni barvi, v kateri je spravljen dragoceni nakit, pa je postala sen skoraj vsake ženske.
Marsikatera dama je z dragocenim nakitom poudarila svojo obleko, njihove lase pa so objemale čudovite tiare in diamantne sponke. Tiffanyjev nakit so rade nosile ameriška prva dama in modna ikona Jacqueline Kennedy Onassis, igralka Elizabeth Taylor, modna urednica Diana Vreeland in druge gospe svetovnega jet-seta. Ameriški predsednik Franklin Roosevelt pa je svojo bodočo ženo zasnubil ravno s Tiffanyjevim zaročnim prstanom.
Pri Tiffanyju so zaročnemu prstanu dali obliko, kakršno poznamo danes. Do takrat so diamante vgrajevali v varne okvirje, zato so izgubili precej svojega privlačnega leska. Oblikovalcem sta bila všeč njihova prosojnost in svetlikanje, zato so ga dvignili nad prstanov obroč in mu tako omogočili čarobno lesketanje. Prstan Tiffany Setting je tako še danes eden izmed njihovih najbolj prodajanih.
Zaradi razkošnega oblikovanja so postali priljubljeni tudi pri evropskih kraljevih družinah, ki so ob posebnih priložnostih za svoje člane naročale pregrešno drag nakit.
Zlato obdobje oblikovanja dragocenega nakita je nastopilo v 50. letih prejšnjega stoletja z oblikovalcem Jeanom Schlumbergerjem. Njegove kreacije so postale pravi hit med bogatimi. Tudi on je pri oblikovanju nakita našel motive v naravi. Cvetje, morske živali, zvezde, luno je spreminjal v fantastične mojstrovine.
Znani so njegovi obeski za verižice in broške v obliki morskih živali, jajca, emajlirane zapestnice, ikonični prstan s šestnajstimi kamni ter najlepša in najprestižnejša diamantna ogrlica, imenovana Zvezde in luna, ki žarijo kot prave zvezde na jasnem nočnem nebu.
V kasnejših letih so pri Tiffanyju angažirali tudi druge oblikovalce nakita. Elsa Peretti oblikuje enostavne in nosljive kose nakita. Nekatere ustvari iz srebra, japonskega lesa in drugih cenejših materialov, tako da so cenovno dostopnejši. Ustvarja pa tudi nakit iz diamantov, vendar takega, ki ga lahko nosimo vsak dan in ne samo ob posebnih priložnostih.
Oblikam – tako kot na primer fižolovo zrno, morska zvezda, srce, jabolko ali kača – Elsa Peretti vdihne čutnost. Njeno najbolj znano delo je zapestnica v obliki manšete, izdelana posebej za desno in levo roko.
Še eno slavno ime oblikuje svojo linijo nakita pri Tiffanyju. Paloma Picasso, hčerka slavnega slikarja Pabla, ki sta ji bila smisel za estetiko in oblikovanje položena že v zibelko. Pri oblikovanju uporablja barvne drage kamne, v njenem nakitu pa lahko začutimo tudi eksotične vplive. Navdihuje jo tudi arhitektura ali pokrajina, eno izmed svojih kolekcij pa je posvetila newyorškim grafitom.
Pred časom je slavni arhitekt Frank Gehry, znan po valovitih oblikah stavb, za Tiffany izdelal manjšo serijo nakita. Navdih je poiskal kar v arhitekturi in ustvaril nakit valovite, plavajoče oblike, pri čemer je uporabil neobičajne materiale, na primer polimerizirano glino.
Pri Tiffanyju imajo seveda še precej kolekcij, ki jih oblikujejo njihovi hišni oblikovalci.
Tiffanyjev nakit lahko občudujemo in kupujemo v približno 200 trgovinah po svetu. Nam najbližja je tista na Dunaju. Največja, najlepša in najpomembnejša pa se seveda nahaja na newyorški Peti aveniji. Impozantna stavba, kjer lahko v več nadstropjih kupimo tisto, kar nam je najbolj pri srcu.
Vedno imajo vse na zalogi, nevsiljivo prijazni prodajalci pa so nam na voljo za nasvet. V trgovino vstopimo skozi velika vrata, nad katerimi kraljuje Atlas, ki tukaj sicer ne podpira nebesnega svoda, ampak uro. Atlas se imenuje tudi kolekcija zapestnic, obeskov, prstanov, uhanov, verižic in ur, za katero so značilne rimske številke.
Posebna zgodba so izložbe newyorške trgovine, ki privabljajo poglede in izvabljajo očarane vzdihe. Posebno lepo so okrašene v predbožičnem času, ko nas hitro popeljejo v pravljične sanje. Da pa ne bi tako kot Audrey Hepburn v vlogi Holly Golightly v filmu Zajtrk pri Tiffanyju stali pred njimi z rogljičkom v eni roki in s kavo v drugi, je v enem izmed nadstropij urejena prijetna restavracija, kjer si lahko privoščite čisto pravi zajtrk pri Tiffanyju.
Diamanti s starostjo ne izgubijo nič svoje lepote in so vedno sijoči in bleščeči. Verjetno se zato strinjamo z Marilyn Monroe, ki je pela, da so ravno zaradi tega najboljši prijatelji žensk. Tega se pri Tiffanyju zelo dobro zavedajo.
