Napitnine na Japonskem niso zaželene, v Ameriki pa se jim boste le stežka izognili.
Ste ob plačilu računa v restavraciji nekaj deset centov, ki so manjkali do okroglega zneska, kdaj prepustili natakarju? Ste razmišljali, koliko napitnine oziroma dodatnega denarja pustiti taksistu ali frizerju? Enoznačnega odgovora na vprašanje, koliko denarja nameniti osebam, ki so delale za nas, ni. Da se boste lažje odločili, pa smo za vas pripravili nekaj namigov.
Tema o napitninah ni tako preprosta, saj pri plačevanju dodatnih zneskov pomembne vloge igrajo navade ljudi in predvsem medkulturne razlike.
Tisti, ki radi potujejo po različnih koncih sveta, vedo povedati, da je biti pri (ne)nudenju napitnin precej pozoren. Na Japonskem, na primer, je dodatno plačevanje delavcev, četudi za zelo kakovostne usluge in na imenitnih mestih, nezaželeno. Po drugi strani pa Američani napitnino pričakujejo tako rekoč od vsake stranke.
Po nekaterih podatkih naj bi v Združenih državah Amerike različni delavci letno skupaj prejeli za kar 40 milijard napitnin. V restavracijah naj bi veljalo nepisano pravilo, da pustite od 15 % do (v luksuznih lokalih) 20 % celotnega zneska na računu. Taksisti običajno pričakujejo malo manjšo vsoto, v večjih ameriških mestih pa se njihov dodatni zaslužek pogosto povzpne tudi do 15 % zneska.
Za razliko od Japonske, kjer ponudbo napitnine lahko razumejo kot žalitev, na Kitajskem pričakujejo nekaj odstotna dodatna plačila, v Singapurju pa denimo ponovno 15 %. Dodaten evro ali dva pa je, tudi v Evropi, dobro nameniti tudi ljudem, ki turistom pomagajo prenašati kovčke.
