Ko preizkušamo nove parfume, večino parfumskih sestavin že poznamo. Cvetje, citruse, začimbe in lesne vonje so si naše nosne čutnice že odlično zapomnile.
V zadnjih letih pa so parfumske hiše predstavile obilico novih, sintetično pridobljenih parfumskih sestavin, ki so naredile njihove nove dišave drugačne, še bolj privlačne in poželjive.
V preteklosti so parfumski mojstri v dišavah velikokrat uporabljali živalske izločke in tekočine, ki sicer imajo v velikih količinah sila neprijeten vonj, v majhnih pa so parfumom dodali tisto nekaj, po čemer so se po prodajni uspešnosti ločili od običajnih citrusno-lesno-cvetnih.
Društva proti mučenju živali pa tudi okoljevarstvene zahteve so pripomogli k temu, da je parfumska industrija prenehala uporabljati živalske izločke, ki so jih v preteklosti pridobivali na nehuman način. Sedaj jih pridobivajo sintetično v laboratorijih.
Poglejmo si nekaj parfumskih sestavin z neobičajnimi imeni, ki jih najdemo v sodobnih parfumih:
Ambra
Ambra (ambergris) je prebavni izloček kita glavača. Trda, voskasta snov v večjih kosih prosto plava po oceanih, najdemo pa jo tudi naplavljeno ob morski obali. Ambra zaščiti kitova prebavila, če kit poje trd in oster predmet. V velikih količinah ambra smrdi, v majhnih pa diši sladko, malce lesno.
V parfumih so ambro uporabljali večinoma v spodnjih notah, ker je omogočala, da vonj parfuma traja dlje časa. Čeprav se ambro dobi prosto v naravi, je v parfumski industriji ne uporabljajo več. Pridobivajo jo sintetično.
Nekaj najbolj poznanih dišav z ambro: Acqua di Parma – Colonia Ambra, Creed – Aventus, Paco Rabanne – Black XS, Dolce & Gabbana – Light Blue Swimming in Lipari.
Benzoin
Benzoin je smola, ki zaščiti drevo stiraks, če pride do poškodbe drevesa. Nežen, malce sladek vonj smole spominja na vanilijo.
Dišave z benzoinom: Prada – Candy, Yves Saint Laurent – Cinema, Givenchy – Pi, Roberto Cavalli – Eau de Parfum, Carolina Herrera – Nightfall Patchouli.
Hedion
Hedion je sintetično pridobljena spojina z vonjem jasmina in magnolije s feromonskimi lastnostmi. Najdemo jo v parfumih Christian Dior – Eau Sauvage, Chanel No. 19, Calvin Klein – CK One, Issey Miyake – L’Eau d’Issey.
Kalon
Kalon (Calone 1951) je sintetičen vonj, ki posnema vonj morske sapice, ozona, morskega peska, v njem pa začutimo tudi malce melone.
Najbolj znane dišave, ki vsebujejo kalon: Giorgio Armani – Acqua di Gio, Issey Miyake – L’Eau d’Issey, Davidoff – Cool Water.
Kastoreum
Kastoreum je bobrov žlezni izloček, ki pa ga danes za potrebe parfumske industrije pridelujejo sintetično. Kastoreum diši toplo, posnema vonj usnja.
Dišave, ki vsebujejo kastoreum: Yves Saint Laurent – Opium, Chanel – Antaeus, Paloma Picasso – Paloma Picasso, Balenciaga – Portos, Knize – Ten.
Kašmeran
Kašmeran je sintetična sestavina začimbno-cvetno-mošusnega vonja, ki posnema žametni vonj mehkega in nežnega kašmirja.
Najdemo ga v dišavah Cacharel – Loulou, Thierry Mugler – Alien, Dolce & Gabbana – Dolce, Giorgio Armani – Acqua di Gioia, Paco Rabanne – Lady Million, Christina Aguilera – Unforgettable.
Iso E Super
Molekula Iso E Super je sintetično pridobljena nota z lesnim vonjem, predvsem cedre, ki koži podari žametni občutek.
Najdemo jo v parfumih znamke Escentric Molecules, Christian Dior – Fahrenheit, Terre d’Hermes, Shiseido/Serge Lutens – Feminite du Bois.
Zrna Tonka
Zrna Tonka so semena južnoameriških dreves, za katere pravijo, da imajo magično moč. Njihov vonj je nekje med vanilijo, cimetom, klinčki in mandlji.
Najbolj znani parfumi s Tonko: Lolita Lempicka – Lolita, Givenchy – Ange ou Demon, Dior – Addict, La Prairie – Silver Rain, Jean Paul Gaultier – Le Male, Yves Saint Laurent – L’Homme.
