Maščobe so nekdaj veljale za del prehrane, ki jedem dajo polnost in mišicam veliko količino energije. Zdaj, ko je olja in drugih maščob v izobilju in so na voljo po zelo dostopnih cenah, pa se jih naravnost bojimo uvrstiti v vsakdanjo prehrano.
Znani francoski sociolog Claude Fischler opredeljuje zdajšnji odnos do rabe maščob v vsakdanji prehrani z izrazom lipofobija. V ZDA in drugod po razvitem svetu se je po veliki kampanji proti kajenju začela nova kampanja pod geslom 'Brez maščob'. v razvitih deželah cela generacija otrok od rojstva živi ob prehrani, sestavljeni iz živil in izdelkov z najnižjo vsebnostjo maščob.
Toda takšno demoniziranje maščob nikakor ni znanstveno utemeljeno. Maščobe so namreč nujno potrebne za normalno delovanje človeškega telesa. Tveganje se pojavi izključno zaradi načina njihovega uživanja in priprave, predvsem pa količine maščob, ki jo uporabljamo v vsakdanji prehrani.
Dolgotrajni presežek maščob v prehrani spodbuja nastanek različnih bolezni, od debelosti do ateroskleroze ter drugih težav srca in ožilja. Po drugi strani maščob nikakor ne smemo izločiti iz prehrane, saj dejavno sodelujejo pri 'gradnji' osnovnih celičnih struktur in vzdrževanju možganskih funkcij.
Zakaj so maščobe koristne?
Maščobe ali lipidi so nekakšno gorivo za naše telo, saj mu priskrbijo energijo v najbolj koncentrirani obliki. Poleg tega, da vstopajo v sistem vseh celičnih membran, je njihova naloga prenos ali transport v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K. Maščoba ščiti organe, kot so jetra, srce in ledvice ter varujejo telo pred temperaturnimi šoki zaradi naglih sprememb v temperaturi okolice. Poleg tega sodelujejo v procesu zadrževanja kalcija v zobeh in kosteh.
Med posameznimi maščobami namreč obstajajo razlike v kemični sestavi - in prav ta razlika določa, katere maščobe so 'dobre' in katere 'slabe'. Maščobe, ki so po svoji kemični sestavi nasičene (večinoma živalskega izvora), med razgradnjo v telesu ustvarjajo snovi, ki v primeru kopičenja povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Nenasičene maščobe so navadno rastlinskega izvora in zlahka prehajajo v HDL-maščobne beljakovine, ki čistijo holesterol s krvnih žil in ga dovajajo v jetra, kjer se predeluje v žolč in izloča iz organizma.
A treba je vedeti, da vse maščobe živalskega izvora niso nasičene, a tudi vse maščobe rastlinskega izvora niso nenasičene. Ribe, zlasti plava riba, imajo v svojem sistemu lipidov veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zlasti tistih iz skupine omega 3 maščobnih kislin.
Razmeroma lahek način, kako doseči ravnotežje količin posameznih maščob v krvi, je uživanje večjih količin zelenjave, sadja, plave ribe in olivnega olja. Tovrstne ribe vsebujejo najboljše maščobe, večkrat nenasičene maščobne kisline iz skupine omega 3, med katerimi so EPA in DHA.Naštejmo le nekatere od številnih koristnih učinkov teh maščobnih kislin:
- krvna zrnca se manj strjujejo in lepijo,
- zmanjšuje se poznejša oksidacija, ki povzroča spremembe v arterijah,
- zmanjšuje raven LDL-holesterola,
- zmanjšuje skupno raven holesterola,
- znižuje krvni tlak,
- zmanjšuje vnetja.
Poglejte še:
RSS link na komentarje
