“Ooo, to pa vse pojasni. Poslušaj, kaj sem še našel. Pravijo, da ta poslovnež govori sedem svetovnih jezikov, med drugim tudi slovensko, hrvaško in italijansko, ker posluje tudi tukaj. Še ena cvetka. Baje ima vedno pri sebi milijon evrov. A ti je zdaj že kaj bolj jasno?”
Sploh ga nisem mogel prekiniti, a tudi nisem ga mogel, saj sem bil še vedno čisto zbegan.
“Pa še ena malenkost,” je povedal Srečko in utihnil, da je bilo vse skupaj še bolj dramatično. “Trenutno naj bi bil v hotelu Kempinski, na drugi strani Piranskega zaliva.”
Srečko je naredil načrt. Iz hotela sem se moral skozi zadnji vhod izmuzniti na plano. Preko parkirišča sem moral priti do Avditorija in potem skozi tunel do Strunjana do ene avtošole. Z njihovim avtomobilom bom, da ne bom vpadljiv, poskusil prestopiti mejo in poiskal tega Nikolaja. Kako enostavno, če gledaš TV. Ampak, če si ti tisti glavni igralec, pa ni tako.
Se nadaljuje...
RSS link na komentarje
