Osvojil jo je s kitaro in opojnim glasom – 3.del

Osvojil jo je s kitaro in opojnim glasom – 3.del

Tako je imenovala obilico urejenih, odišavljenih in zagorelih oseb, ki se se zbirale vsak večer na verandi hotela s petimi napol odpadlimi zvezdicami. Brezvojna se je prepustila še poslednjemu udarcu usode in se odpravila na verando, k okostenelim muzikantom in nadobudnim snovalcem družabnih kronik.

A presenečenje jo je čakalo prav tam, kjer si ga niti v najhujših ali najlepših sanjah ni predstavljala. Za velikansko mizo,  prav na čelu omizja je sedela nekakšna visokorasla, izredno suha postava, ki jo je navdala s strahom. Njegove oči so zarezale naravnost vanjo. Stala je tam,  okamenela od nekontroliranega občutka zanimanja in strahu. Nenadoma je vstal, stopil do nje in jo prijel pod roko. Odpeljal jo je do svojega stola ter jo posadil nanj.

Strah se je razblinil in občutek povezanosti z njim jo je prevzel prav do kosti. Pogovarjala sta se dolgo v noč. Brez najmanjših namigov ali zapeljevanja. Brez kakršnih koli znakov x. ZA lahkonoč je dobila le prešeren nasmeh in povabilo za snidenje naslednji večer. Tam pri pomoilu, kjer je zid. Te zadnje besede so bile vsekar je rekel. Z drugačnim tonom, nekoliko bolj žametnimm glasom, kot sicer.

Se nadaljuje…

 

Share This

Ti je članek všeč?

Deli ga naprej: