Med potovanjem, postavljanjem šotora in planiranjem vsakdanjika se je s starši skregala samo dvakrat, kjar si je štela v čast in jo je navdajalo s ponosom, saj si je po toliko letih le izborila kanček svojega sveta.
Na srečo je iz sosednjega šotora prihajal prešeren smeh mladega dekleta, ki ga je dobro poznala, njene sestrične, ki je v najtežjih momentih ohranila zelo zdrav razum in z izdatno mero cinizma obarvan humor.
Nikoli ni razumela ljudi, zakaj se kot napol pečeni čevapčiči valjajo po plaži, se mazilijo s smrdečimi kremami in podijo za žogo na pesku, katerega sonce je ogrelo na vsaj 509 stopinj celzija. Še najmanj je razumela vsem znano dejanje, ki se imenuje plavanje v hladni morski vodi, čofotanje po plitvini in nekakšno kruljenje v stilu 'Izpusti me dragi, drugače te bom potunkala'.
Pravzaprav je v teh trenutkih najmanj razumela sebe. Zakaj si je dovolila tako neumnost? Dopust si je predstavljala na širnih prostranstvih Sibirije in zraven visokih brez, ki se zibljejo v hladnem ruskem vetru. To, da je imela izredno bujno domišlijijo in je lahko celo dopoldne presedela na plaži, popolnoma oblečena z ogromnim klobukom na glavi, jo je reševalo pred sočutnimi pogledi starejših gospa in mladih žensk, ki so bile najverjetneje vse prepričane, da je uboga reva nedolgo tega izgubila nekoga, ki ji je bil zelo drag.
Na kratko povedano, delovala je kot Siciljanska vdova v globoki ekstazi žalovanja.
Se nadaljuje...
RSS link na komentarje
