Nekaj časa sva tekla ramo ob rami. Nekaj časa je tekel pred menoj, da mi je kazal moško zadnjico v oprijetih tekaških hlačah. Nekaj časa je tekel za menoj, da je gledal mojo. Vedela sem to. Čutila sem. Zanalašč nisem hotela prva spregovoriti. Raje sem iz sebe iztisnila še več moči in pospešila tek.
Seveda je mladenič z lahkoto spremljal moj ritem. Ker mi je bilo dosti naprezanja sem morala upočasniti ritem in počasi umiriti svoje telo.
“Dobra si,” je prvi spregovoril, ko sva že nekaj časa samo še hodila. “Saj te lahko kar tikam, kaj?”
“No, pa tikaj, če si že tako začel,” sem odgovorila in se spet malce pomladila.
“Benjamin. Beno, za prijatelje.”
“Elisabeth. Liza, na kratko.”
Podal mi je roko in čvrsto stisnil. Skoraj malo premočno.
“Povej, zakaj si mi dovolila, da sem danes tekel s teboj?” me je kar neposredno vprašal.
“In zakaj si se ti vedno obračal za menoj?” mu nisem hotela ostati dolžna.
“Mislim, da nisem bil edini, ki se je obračal,” sem dobila v odgovor.
Se nadaljuje...
RSS link na komentarje
