"Veste kaj," pogledal me je in se mi zraven smejal. "Zmeniva se takole. Jutri zvečer ne bom kuhal, temveč pekel. Ampak večerjo dobite na eko, papirnat, krožnik, pili bomo iz eko kozarcev. Nič ne bo pomivanja. Jedilnik pa bo meso in riba iz žara. Meso in pijača je moja skrb. Vi prinesite zelenjavo in sladico. Zmenjeno?"
Takega napada seveda nisem pričakovala od nekoga, ki je bil do komolcev v mehurčkih in pral svojo posodo, z mojo gobico. "Tako zanimivega povabila pa še nisem doživela. Ko bi se zdaj videli, s temi mehurčki na rokah in s tem izrazom na obrazu. Saj ne morem reči ne."
"Krasno. Zmenjeni smo. Povejte, za koliko oseb naj pripravim?"
"A jih kažem, da jem za tri?" sem vsa v strahu vprašala.
"Ne, ne. Nikakor ne. Fantastično ste videti. Če sem torej prav razumel, pridete sami?"
"Le, če ne bom odveč Vaši družbi."
"To bo pa prava party družba. Vi in jaz. A še velja?"
"Velja, pridem," sem lahko samo še rekla. Kaj pa mi je, drugega, preostalo.
Se nadaljuje ...
Pošlji email
Komentarji (0)
RSS link na komentarjeNapišite komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Prosimo, da se registrirate, če še nimate uporabniškega imena.
